- Japonski gozdovi, ki pokrivajo 67 % njegove površine, se soočajo z ekološkimi krizami zaradi zanemarjanja upravljanja, kar ogroža varnost vode in biotsko raznovrstnost.
- Politike po vojni so privedle do obsežnih nasadov dreves sugi in hinoki, ki zdaj ostajajo neurejeni zaradi ekonomskih sprememb, kar povzroča okoljske težave.
- Projekt “Forest Connect” v Okutami, ki ga vodi Nomura Real Estate, spodbuja trajnostno upravljanje gozdov in obnovo biotske raznovrstnosti.
- Nomura, urbanistični razvijalec, vlaga v gozdarstvo za podporo verigam oskrbe s lesom, kar je v skladu z povpraševanjem po domačem lesu, ki je nastalo zaradi pandemije.
- Iniciativa krepi lokalne ekonomije z izboljšanjem vrednosti podeželskih trgov in ponuja model za druge regije, ki se soočajo s podobnimi izzivi v gozdu.
- Učinkovito upravljanje gozdov je sestavni del ekonomske in ekološke trajnosti, saj pomaga preprečevati katastrofe in podpira urbane potrebe.
Japonska, pogosto slavna po svojih očarljivih gozdovih, ki pokrivajo 67 % njene površine, se sooča z nepredvidljivim paradoksom. Medtem ko so ti zeleni prostranstva občudovani zaradi naravne lepote, so postali tudi vroče točke proizvodnje peloda, ki vzbujajo sezonske nevšečnosti med milijoni. A pravi problem, ki se skriva za pelodom, je kriza slabe uprave in zanemarjanja, ki ogroža mnogo več kot le kihanje — ogroža varnost vode in ekološko stabilnost.
Politike po vojnem obdobju so spodbujale široko sajenje hitro rastočih dreves sugi (cedra) in hinoki (ciprese), kar je privedlo do umetnih gozdov, ki zdaj pokrivajo skoraj 40 % japonskih gozdnatih površin. Te umetne plantaže, ki so bile nekoč koristne, so zdaj neurejene, zaraščene in nedostopne zaradi mešanice ekonomskih in socialnih dejavnikov. Ko cenejši uvozi flood tržišča, je domače gozdarstvo začelo upadati, kar je pustilo ogromne površine zemlje brez vzdrževanja.
Takšno zanemarjanje gozdove spreminja v nahrbtnik za katastrofe. Brez aktivnega upravljanja gozdovi izgubijo sposobnost zadrževanja vlage, podtlak umre, biotska raznovrstnost pa se zruši. Z oslabelimi koreninskimi sistemi in erozijo nagnjenimi tlemi se povečuje tveganje za zemeljske plazove, kar ogroža skupnosti in degradira japonske ključne vodne vire.
V slikovitem mestu Okutama, Tokyo, kjer gozdovi prevladajo 94 % pokrajine, poteka transformativni pristop. Pod okriljem Nomura Real Estate Holdings projekt “Forest Connect” izrisuje novo pot v okoljski skrbnosti. S sodelovanjem z lokalno oblastjo si prizadevajo oživiti zdravje gozdov skozi trajnostni, ciklično usmerjen sistem upravljanja gozdov. Stara drevesa so obrezana in nadomeščena z novim rastjem, kar daje prednost naravni sposobnosti gozdov za zadrževanje vode, hkrati pa spodbuja biotsko raznovrstnost.
Ampak zakaj se podjetja — običajno osredotočena na urban razvoj — usmerjajo k gozdarstvu? Za Nomuro je povezava jasna. Gradnja se zanaša na les, zdravi gozdovi pa prinašajo ekonomske in ekološke koristi v urbana območja. S to sinergijo Nomura vlaga ne le v ohranjanje, ampak tudi v produktivno uporabo gozdnih virov, tkanje vezi od tal do mestnih pokrajin.
Ta pobuda se popolnoma ujema s pandemično “Wood Shock,” ki je oživila zanimanje za domače materiale zaradi naraščajočih uvoznih cen. Ko svetovne verige oskrbe zaostajajo, japonski les stoji na pragu renesanse, podprt z iniciativami, kot je “Forest Connect”, ki zagotavljajo zanesljiv in trajnosten model oskrbe.
Raziskovanje mimo preprostega ohranjanja, ta projekt obogati lokalne ekonomije. Z izkoriščanjem lokalnih virov, kot so polja wasabija, Nomura izboljšuje tržno vrednost podeželskih območij in ponuja predlogo za nacionalno sprejemanje. Manjši koraki, kot so ti, spodbujajo esencialen dialog med naravo in napredkom — takšnim, kjer upravljanje gozdov podpira urbane potrebe brez ogrožanja naravne integritete.
V širšem kontekstu ta zavedenje o ponovni povezanosti z naravo predstavlja izvrsten model za druge regije, kjer trajajo podobni izzivi v gozdarstvu. Z oblikovanjem lokalnih praks, ki ustrezajo mednarodnim ciljem trajnosti (NbS), se ta projekt pojavlja kot zgled, ki se ukvarja ne le z japonskimi, ampak tudi z globalnimi okoljskimi preizkušnjami.
Na koncu je zaščita gozdov več kot le dobrodelna dejavnost; to je načelna naložba v našo skupno prihodnost. Ko se ti zeleni prostranstva naučijo, da ponovno stojijo na svojih nogah, obljubljajo, da nas bodo zaščitili pred poplavami, okrepili naše ekonomije in nam spomnili na ključno vlogo, ki jo ti ekosistemi igrajo — ne le kot nacionalno bogastvo, temveč kot neprecenljiv zaveznik pri našem preživetju.
Krizni upravljanje gozdov na Japonskem: Ali bi lahko oživitev ponudila pot do blaginje?
Razumevanje dileme upravljanja gozdov na Japonskem
Japonski bujni gozdovi, ki zajemajo približno 67% njegove pokrajine, so v kritičnem stanju. Medtem ko so ti gozdovi cenjeni zaradi svoje naravne lepote, predstavljajo večji problem slabe uprave, ki ogroža tako okoljsko stabilnost kot varnost vode. Politike po vojni, ki so spodbujale hitro sajenje dreves sugi (cedra) in hinoki (ciprese), so privedle do obsežnih gozdov, ki trenutno pokrivajo skoraj 40 % japonskih gozdnatih površin. Te umetne plantaže, čeprav so bile na začetku koristne, so postale gosto zaraščene in neurejene zaradi ekonomskih omejitev in spremenjenih socialnih razmer.
Razčlenitev posledic zanemarjanja
Zanemarjeni gozdovi predstavljajo več tveganj:
– Izguba biotske raznovrstnosti: Brez ustreznega upravljanja podtalje umre, kar vodi v zmanjšanje biotske raznovrstnosti.
– Tveganja za zemeljske plazove: Oslabeli koreninski sistemi in erozija tal povečujejo verjetnost zemeljskih plazov, kar ogroža bližnje skupnosti.
– Grožnje varnosti vode: Gozdovi, ki niso aktivno upravljani, ne morejo učinkovito zadrževati vlage, kar ogroža japonske ključne vodne vire.
Transformativne rešitve: Iniciativa Forest Connect
Kot odgovor na te izzive projekte, kot je “Forest Connect” v Okutami, Tokio, ki ga vodi Nomura Real Estate Holdings, prodajajo inovativne rešitve za upravljanje gozdov. Nomura, predvsem urbanistična razvojna korporacija, je prepoznala simbiotsko povezavo med potrebami urbanega prostora in zdravimi gozdovi. Iniciativa se osredotoča na:
– Trajnostno ciklično upravljanje: Stara drevesa so obrezana in nadomeščena z novim rastjem, da bi izboljšali naravno zadrževanje vode.
– Spodbujanje biotske raznovrstnosti: Projekt krepi biotsko raznovrstnost z nurturantnim zdravim podtlakom.
– Ekonomsk revitalizacija: Z razvojem podeželskih virov, kot so polja wasabija, pobuda izboljšuje lokalne ekonomije.
Zakaj podjetja za urban razvoj vlagajo v gozdove
Za kompanije, osredotočene na urbano razvijanje, kot je Nomura, je motivacija za vlaganje v gozdarstvo v medsebojnem povezovanju med naravnimi viri in urbano infrastrukturo. Zdravje gozdov neposredno vpliva na dostopnost gradbenih materialov, med drugimi viri. Tako sodelovanje Nomure ni zgolj altruizem; to je priznanje vloge gozdov pri podpori mestnega življenja.
Možnosti in grožnje: Vpliv Wood Shock
Nedavni “Wood Shock” – izraz za porast povpraševanja in cen lesa zaradi motenj v globalnih verigah oskrbe – je spodbudil zanimanje za japonsko domače lesarsko industrijo. To je odprlo vrata projektom, kot je “Forest Connect”, da vzpostavijo trajnostni model oskrbe s lesom, potencialno voditeljem do:
– Tržni vpliv: Domači materiali postanejo bolj privlačni, ko se cene uvoza dvignejo.
– Modeli upravljanja gozdov: To služi kot potencialna osnova za podobne pobude po svetu.
Konec koncev, tukaj je, kaj se lahko stori:
1. Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi: Sodelovanje med podjetji, lokalnimi vladami in skupnostmi lahko spodbudi trajnostno upravljanje gozdov.
2. Spodbuditi izobraževanje in zavedanje: Povečanje javnega razumevanja, zakaj je upravljanje gozdov pomembno, zagotavlja dolgoročni uspeh.
3. Širitev iniciativ po državi: Razširitev uspešnih projektov, kot je “Forest Connect”, bi lahko oživila gozdove po vsej Japonski.
Za več rešitev o tem, kako vaša regija lahko uvede učinkovite prakse upravljanja gozdov, obiščite Vlado Japonske.
Na koncu, ko druge regije preučujejo svoj pristop k upravljanju gozdov, lahko japonska razvojna strategija služi kot dragocena okvirna točka. Z uravnoteženjem gospodarskega razvoja in ekološke skrbnosti lahko zagotovimo, da naši cenjeni naravni kraji še naprej koristijo družbi še vrsto generacij.